Psalms 137

Psalm 137

1OB babilonskih rekah, tam smo sedeli [ujetniki], da, jokali smo, ko smo se [iskreno] spominjali Siona, [mesta našega Boga, vtisnjenega na naša srca]. 2Na vrbe v sredi [Babilona] smo obesili naše harfe. 3Kajti tam so tisti, ki so nas peljali v ujetništvo, od nas zahtevali pesem z besedami in naši mučitelji ter tisti, ki so nas izčrpavali, so od nas zahtevali veselje, govoreč: "Pojte nam eno izmed sionskih pesmi." 4Kako naj bi v tuji deželi peli Gospodovo pesem? 5Če pozabim tebe, o Jeruzalem, naj moja desnica pozabi svojo spretnost [s harfo]. 6Naj se moj jezik lepi na nebo mojih ust, če se te ne spominjam, če ne cenim Jeruzalema nad svojo glavno radost! a 7Spominjaj se, o Gospod, zoper Edómce, da so na dan jeruzalemskega padca rekli: "Dol, dol k tlom z njim!" 8O hči babilonska, [ti uničevalka, ti!], ki [bi morala biti in] boš uničena, vesel in blagoslovljen bo tisti, ki ti povrne, kakor si ti stregla nam. b 9Vesel in blagoslovljen bo tisti, ki vzame in trešči tvoje malčke ob skalo!
Copyright information for SloOjacano